Priene

Priene

Ostaline antičnega mesta Priene ponujajo časovno okno v helenistično obdobje. Priene, ustanovljene v 4. stoletju pred našim štetjem, so bile pomembno mesto v regiji Ionije, znano po svoji strateški legi, arhitekturi in kulturnem pomenu.

Začetke naselbine je mogoče zaslediti do 4. stoletja pred našim štetjem, ko je bila ustanovljena kot grška kolonija. Mesto je bilo strateško zgrajeno na pobočjih gore Mycale, s pogledom na rodovitne ravnice reke Maeander. Ta ugodna lokacija je Prienam zagotovila naravno obrambo in dostop do vitalnih trgovskih poti, kar je prispevalo k blaginji.

Priene so bile zgrajene na podlagi premišljenega urbanega načrtovanja. Mesto je bilo zasnovano v skladu z načeli načrtovanja hipodamij, za katero je bila značilna postavitev omrežja z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom. Ta sistematični pristop k urbanemu oblikovanju je bil revolucionaren in je vplival na razvoj mnogih poznejših mest.

Dobro ohranjene strukture Prien ponazarjajo arhitekturne dosežke v mestu. Atenin tempelj, posvečen boginji Ateni, zaščitnici mesta, stoji kot dokaz spretnosti in umetnosti starogrških arhitektov. Tempelj, ki ga je zasnoval priznani arhitekt Pytheos, vsebuje elegantne ionske stebre in zapletene frize, ki prikazujejo mitološke prizore.

Priene niso bile le središče arhitekturnih inovacij, temveč tudi središče kulturne in intelektualne dejavnosti. Mesto se je pohvalilo z gledališčem, ki je lahko sprejelo na tisoče gledalcev, kar odraža pomen kulture v starogrški družbi.

Prebivalci mesta-državljani so uživali visok življenjski standard, z dostopom do javno dostopnih dobrin, kot so kopeli, vodnjaki in območja za rekreacijo. Izobraževanje in filozofija sta bila zelo cenjena, Priene pa so bile dom več filozofskih šol, ki so prispevale k intelektualni živahnosti helenističnega sveta.

Kljub svoji blaginji so se Priene sčasoma soočile z upadom zaradi naravnih nesreč, gospodarskih izzivov in spreminjanja politične dinamike. Do rimskega obdobja se je pomen mesta zmanjšal in postopoma zamrl.

Danes ostaline nekdanjih antičnih Prien ponujajo dragocen vpogled v urbano načrtovanje, arhitekturo in vsakdanje življenje starogrškega mesta. Arheološka izkopavanja so odkrila veliko artefaktov, ki so osvetlili zgodovino mesta in njeno vlogo v širšem kontekstu helenistične civilizacije.

Bouleuterion Priene: središče starodavnega državljanskega življenja

Bouleuterion med številnimi opaznimi strukturami v Priienah, izstopa kot pomemben simbol državljanskega življenja in demokratičnega upravljanja. Bouleuterion ali Svetniška hiša je bila središče političnega življenja v Prienah. Služilo je kot stična točka za mestni Boule, svet državljanov, ki je odgovoren za upravne in zakonodajne funkcije. Struktura je bila zasnovana tako, da je sprejela približno 640 ljudi, kar odraža pomen državljanske udeležbe v starogrški družbi.

Agora

Agora je služila je kot prizorišče javnih skupščin, kjer so se lahko državljani zbrali, da bi razpravljali in se odločili o zadevah javne politike, prava in uprave. Ta praksa kolektivnega odločanja je bila temelj starogrške demokracije in je prispevala k blaginji in stabilnosti mesta.

Poleov svojih političnih funkcij je bila Agora središče družbenega in kulturnega življenja. To je bil kraj, kjer so se državljani lahko združili za praznovanje festivalov, sodelovanje v komunalnih dejavnostih in sodelovali v intelektualnih razpravah.

Severna dvorana Prien / Stoa

V severni dvorani Priene se nahaja napis: koledar Prien. Ta dvodelna tablica napoveduje namero mesta Priene, da spremeni svoj koledar, tako da se začne na rojstni dan rimskega cesarja Augustusa. V vrhnjem delu tablice priznavajo Augustus kot božjega sina, katerega rojstvo pomeni začetek "dobrih vesti" (ευανγελιον) za svet. Rezana je bila 9 let pred našim štetjem, nekaj let pred Jezusovim rojstvom.

Atenino svetišče

Atenino svetišče je posvečeno zaščitnici mesta, boginji Ateni, je bil zgrajeno v 4. stoletju pred našim štetjem pod pokroviteljstvom Aleksandra Velikega. Tempelj je zasnoval priznani arhitekt Pytheos, ki je bil odgovoren tudi za mavzolej v Halicarnassusu.

Ulična kanalizacija v Prienah

Priene so bile zasnovane po načelih načrtovanja hipodamij. Mestne ulice so bile opremljene s podzemno kanalizacijo, kjer se je zbirala in kanalizirala deževnica in kloaka stran od stanovanjskih in javnih površin. Kanalizacijski sistem je bil sestavljen iz kamnitih kanalov in glinenih cevi, ki so tekli pod ulicami.

Sinagoga

Sinagoga v Prienah je ena najzgodnejših znanih sinagog v starodavnem svetu. Odkrili so jo med arheološkimi izkopavanji in verjamejo, da sega v 3. ali 4. stoletje pred našim štetjem. Struktura je bila zgrajena v značilnem slogu bazilike.

Bizantinska cerkev

Škofova cerkev, znana tudi kot bizantinska cerkev, sega v zgodnje bizantinsko obdobje, približno od 5. do 6. stoletja. Cerkev je bila zasnovana v slogu bazilike, ki je bila skupna za zgodnje krščanske cerkve.

Gledališče

Gledališče je bilo zgrajeno na pobočju gore Mycale, kar zagotavlja naravni naklon za sedežno površino ali caveo. Gledališče je lahko sprejelo približno 6500 gledalcev in je imelo odlično akustiko.

Svetišče egipčanskih bogov

Svetišče egipčanskih bogov je bilo ustanovljeno v helenističnem obdobju, okoli 3. stoletja pred našim štetjem. Napisi omenjajo imena ISIS, Serapis in Anubis.

Rimske kopeli

Rimske kopeli v Prienah segajo v rimsko obdobje, približno v 2. stoletje pred našim štetjem. Kompleks je vključeval Apodyterium, Frigidarium, Tepidarium in Caldarium.