Stari Ljubelj je eden najstarejših in najzahtevnejših gorskih prehodov v vzhodnih Alpah, kjer se naravna pregrada Karavank že od antike odpira v ozko sedlo med Kranjsko in Koroško. Prelaz je bil v uporabi že v rimskem obdobju, ko je služil kot del cestne povezave med Emono in Virunom, kasneje pa je postal ključna trgovska in prometna žila, ki je stoletja določala tok ljudi, blaga in vojaških pohodov čez severno mejo Kranjske.
Strmina gorenjske strani je bila izjemna – nakloni do 28 % so Stari Ljubelj uvrščali med najtežje prevozne prelaze v Alpah. Cesta je bila ozka, gruščnata in izpostavljena vremenskim vplivom, zato je bil prehod čez sedlo pogosto prava preizkušnja. V 19. in začetku 20. stoletja so se z razvojem avtomobilizma pojavile nove težave: motorji niso zmogli dolgotrajnih vzponov, zavore pa so se na spustih hitro pregrevale. Zato so vozniki uporabljali avtomobilske dike – lesene ali kovinske klade, ki so jih podlagali pod kolesa, da so lahko počivali, ohladili zavore ali preprečili zdrs vozila nazaj po strmini. Na nekaterih mestih so bile ob cesti urejene posebne niše, kjer so se vozila ustavljala prav zaradi teh tehnik varnega vzpenjanja.
Prometne razmere so bile tako zahtevne, da je bil prehod pogosto prevozen le v suhem vremenu. Pozimi je bil prelaz zaradi snega in vetra večkrat zaprt, zato so domačini in furmani dobro poznali vsak ovinek, vsako izpostavljeno mesto in vsako možnost umika. Kljub težavam je Stari Ljubelj ostal pomemben, saj je bil najnižji prehod v osrednjem delu Karavank.
Leta 1945 je bil odprt Ljubeljski predor, ki je postopoma prevzel glavno prometno funkcijo. Predor je nastal v izjemno težkih razmerah, saj so ga med drugo svetovno vojno gradili interniranci iz podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen. Nova povezava je omogočila bistveno varnejši in hitrejši prehod med Slovenijo in Avstrijo, medtem ko je staro cesto narava začela počasi vračati v prvotno stanje.
Danes je območje Starega Ljubelja pomemben zgodovinski in naravni prostor. Ohranjenih je več odsekov nekdanje ceste, ki jasno razkrivajo njeno strmino in tehnično zahtevnost. Prelaz je priljubljena izhodiščna točka za pohodniške ture po Karavankah, hkrati pa ostaja prostor zgodovinskega spomina, saj je v bližini urejen spominski kompleks nekdanjega taborišča.
Stari Ljubelj tako združuje dediščino antičnih poti, izzive zgodnjega avtomobilizma in težko zgodovino 20. stoletja. Je kraj, kjer se v ozkem gorskem sedlu srečajo narava, tehnologija in zgodovinski spomin.