Stolna cerkev sv. Jurija je brez dvoma najprepoznavnejši simbol Pirana, mogočna silhueta, ki že stoletja bdi nad mestom in morjem. Posvečena mestnemu zavetniku, stoji na najvišji točki nad starim jedrom, kjer se Piranov grič strmo dviga nad Tartinijev trg. Od tod se odpira eden najlepših razgledov na Tržaški zaliv, Istro in daljne obrise italijanske obale — razgled, ki je skozi zgodovino navdihoval tako domačine kot popotnike.
Današnja cerkvena stavba stoji na temeljih starejše cerkve iz približno 12. stoletja, kar priča o dolgi sakralni tradiciji tega prostora. Svojo sedanjo baročno podobo je cerkev dobila leta 1637, ko je bila temeljito prenovljena in razširjena. Baročna arhitektura, z značilnimi volumni, bogatimi fasadnimi poudarki in svetlobo, ki prodira skozi visoka okna, daje cerkvi slovesno in hkrati toplo vzdušje, značilno za mediteranske sakralne stavbe.
Posebno mesto v piranski veduti ima zvonik cerkve sv. Jurija, dograjen leta 1608. Gre za pomanjšano, a izjemno natančno kopijo slovitega zvonika sv. Marka v Benetkah, kar jasno odraža stoletne kulturne in arhitekturne vezi med Piranom in Serenissimo. Zvonik je postal eden ključnih orientacijskih znakov mesta, njegova vitka oblika pa se zrcali v številnih upodobitvah Pirana. Na vrhu zvonika stoji kip nadangela Mihaela, ki se vrti v smeri vetra — ne le kot okras, temveč kot tradicionalni vetrni kazalec, ki je pomorščakom nekoč pomagal pri orientaciji.
Notranjost cerkve je bogato opremljena in odraža stoletja umetniškega ustvarjanja. Dragocene oltarne slike, skulpture in leseni elementi pričajo o vplivu beneških mojstrov ter lokalnih umetnikov, ki so v cerkev vnašali tako mediteranski kot istrski izraz. Posebej izstopajo glavni oltar, posvečen sv. Juriju, ter stranski oltarji, ki dopolnjujejo prostorsko harmonijo cerkvene ladje.
Cerkev sv. Jurija ni le arhitekturni spomenik, temveč duhovno in simbolno središče Pirana. Njena podoba je vtkana v identiteto mesta, njen zvonik je njegov najvišji glasnik, njena lega pa kraj, kjer se srečata zgodovina in morje. Vse to ustvarja prostor, ki ni pomemben le za verujoče, temveč za vse, ki želijo razumeti Piran v njegovi celovitosti — kot mesto, ki je zraslo iz kamna, svetlobe in stoletne povezanosti z morjem.