Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču

Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču, katere arhitekturna osnova sega v konec 12. stoletja, je eden najstarejših sakralnih spomenikov v širšem območju Žičke kartuzije. Leži približno 1,5 km vzhodno od ostalin nekdanjega kartuzijanskega samostana, v mirni in ozki dolini potoka Žičnice, ki jo zgodovinski viri pogosto imenujejo tudi Dolina svetega Janeza Krstnika.

Geografska lega

Špitalič se razprostira v spodnjem delu doline, kjer se potok Žičnica razširi v manjšo ravnino. Ta lega je bila v srednjem veku strateško izbrana za podporne dejavnosti kartuzije, saj je omogočala:

• dostop do vodnih virov,

• prostor za gospodarske objekte,

• povezavo med samostanom in okoliškimi potmi.

Cerkev stoji na rahli vzpetini nad potokom, kar ji daje izrazit prostorski poudarek in omogoča dobro vidnost z glavne dolinske poti.

Izvor imena Špitalič

Naselje Špitalič je dobilo ime po nekdanjem špitalu – bolnišnici oziroma hospicu, ki je služil popotnikom, bolnim in revnim. Špitali so bili v srednjem veku pogosto povezani z redovnimi skupnostmi, ki so skrbele za karitativno dejavnost in pomoč popotnikom.

V Špitaliču je stal spodnji samostan oziroma ecclesia minor, kjer so živeli redovni bratje-laiki (konverzi). Ti niso bili del strogega kontemplativnega jedra kartuzije, temveč so opravljali fizična dela, skrbeli za posestva, obdelovali zemljo in upravljali špital. Medtem so v zgornjem samostanu v Dolini svetega Janeza Krstnika živeli kartuzijani, posvečeni molku, samoti in meditaciji.

Zgodovina cerkve

Cerkev Marijinega obiskanja je bila zgrajena v romanskem slogu, kar je razvidno iz:

• masivnih zidov,

• polkrožnih okenskih odprtin,

• preprostih arhitekturnih členitev.

Kljub kasnejšim prezidavam je ohranila jedrno romansko zasnovo, zaradi česar predstavlja dragocen primer zgodnje sakralne arhitekture na Štajerskem. Cerkev je bila tesno povezana z delovanjem spodnjega samostana in je služila tako konverzom kot prebivalcem okoliških zaselkov.

V poznejših stoletjih je bila večkrat obnovljena, vendar nikoli v tolikšni meri, da bi izgubila svoj prvotni značaj. Danes je cenjena kot:

• pomemben del kulturne krajine Žičke kartuzije,

• pričevalec zgodnjega kartuzijanskega vpliva,

• eden najstarejših sakralnih objektov v dolini Žičnice.

Kulturni in zgodovinski pomen

Cerkev Marijinega obiskanja je ključni element razumevanja celotnega kartuzijanskega kompleksa. Predstavlja:

• duhovno središče spodnjega samostana,

• arhitekturno vez med kartuzijani in laičnimi brati,

• zgodovinski dokument o organizaciji življenja v srednjeveški kartuziji.