Kostnica v Douaumontu je mogočen spomenik, posvečen vojakom, ki so padli na bojiščih v okolici Verduna med prvo svetovno vojno. Stoji v bližini nekdanje vasi Douaumont, ki je bila med spopadi na verdunski fronti popolnoma uničena. Razdejanje je bilo tako obsežno, da obnova ni bila več smiselna – zemlja je ostala onesnažena z razpadajočimi trupli, neeksplodiranimi granatami in ostanki bojnih strupov, zato je postala neprimerna za kmetijsko rabo.
Bitka pri Verdunu, ki je potekala od 21. februarja do 18. decembra 1916, velja za eno najdaljših in najkrvavejših bitk v zgodovini. Na tem območju sta se spopadli predvsem francoska in nemška vojska. Verdun je imel za Francijo izjemen simbolni pomen, zato so ga branili z nepopustljivo odločnostjo, medtem ko je nemško poveljstvo načrtovalo izčrpavanje francoske vojske z neprekinjenimi napadi. Ocenjuje se, da je v bitki skupaj padlo ali bilo ranjenih več kot 700.000 vojakov, od tega približno 260.000 mrtvih ali pogrešanih.
Kostnica in pripadajoče vojaško pokopališče sta danes razglašena za francoski spomenik narodnega pomena. V notranjosti stavbe so na stropu in zidovih nameščene spominske plošče z imeni francoskih vojakov, ki so padli na bojišču Verduna. Arhitekturno zasnovo kostnice so oblikovali Léon Azéma, Max Edrei in Jacques Hardy. Umetnik George Desvallières je zasnoval barvna okenska stekla, skozi katera v prostor pronica topla rumeno-oranžna svetloba. Nad celotnim kompleksom se dviga 46 metrov visok stolp, ki je postal prepoznaven simbol spomina na žrtve bitke.
Kostnico je 7. avgusta 1932 slovesno odprl tedanji francoski predsednik Albert Lebrun. Nasproti stavbe, po pobočju navzdol, se razprostira največje enotno francosko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, v katerem je pokopanih 16.142 vojakov. Skupaj s kostnico tvori ganljiv prostor kolektivnega spomina, ki obiskovalca opominja na izjemno ceno, ki jo je človeštvo plačalo v tej uničujoči vojni.