Zadnja Trenta je najvišji in najzahodnejši del doline Trente, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka. Je območje izjemne naravne lepote, kjer se prepletajo dramatični alpski vrhovi, divji potoki, bogata flora in favna ter zgodovinsko pomembne poti. Čeprav je morda manj znana kot nekateri drugi deli alpskih dolin, ponuja Zadnja Trenta edinstveno izkušnjo prvinske gorske divjine.
Zadnja Trenta se razteza od izvira reke Soče proti zahodu, kjer se dolina oža in dviguje proti gorskim grebenom. Območje obkrožajo veličastni vrhovi, kot so:
- Jalovec (2645 m) – eden najlepših slovenskih vrhov, ki kraljuje nad dolino.
- Bavški Grintavec (2347 m) – mogočen vrh, ki dolino zapira z južne strani.
- Planja, Špiček in Pelc nad Klonicami – nazobčani grebeni, ki dajejo dolini njen divji značaj.
Po dnu doline teče Suhi potok, ki ga napajajo številni hudourniški pritoki in slapovi, med katerimi izstopajo Zapotoški slapovi. Na samem koncu doline, pod planino Zapotok, leži predel Zapoden, najzahodnejši del Zadnje Trente. Zapoden je slikovita alpska krnica, kjer narava ustvarja divjo pokrajino moren, slapov in skalnih sten.
V preteklosti so Zadnjo Trento imenovali tudi Zadnja dolina, Zadnja vas ali Flori, kar izvira iz imena nekdanje planine oziroma domačije. Zgodovinski viri jo opisujejo kot zadnji naseljeni del Trente, kjer so prebivalci živeli v skromnih razmerah, pogosto povezani z gozdarstvom, pašništvom in rudarstvom.
V 19. stoletju je dolino obiskoval Julius Kugy, znameniti alpinist in pisec, ki je v svojih delih opeval lepote Trente in Julijskih Alp. Njegov spomenik stoji nedaleč od Zadnje Trente.
Zadnja Trenta je del Triglavskega narodnega parka, kar pomeni, da je pod strogo zaščito. Tukaj lahko najdete:
- Soško postrv, endemično ribo, ki živi v kristalno čistih vodah.
- Macesnove in bukove gozdove, ki prekrivajo pobočja.
- Alpske trate, ki v poletnem času zacvetijo v barviti eksploziji gorskega cvetja.
Območje je pomembno tudi za številne ptice, divjad in redke rastline, kot je triglavska roža. Zadnja Trenta je izhodišče za več zahtevnih planinskih tur: na Jalovec preko zavetišča pod Špičkom, na Bavški Grintavec po direktni smeri ter do planine Zapotok in slapov Suhega potoka (Zapotoški slapovi), ki se nahajajo v zatrepu Zapodna.
Dostop je možen po cesti iz Bovca skozi dolino Trente, pri čemer se zadnji del poti prelevi v makadamsko cesto, ki vodi do parkirišča pri Floriju. Od tam se pot nadaljuje peš proti Zapodnu, kjer se odpre neokrnjena alpska kulisa.