Slovenski gradovi in dvorci – kamniti pričevalci zgodovine
Slovenija je dežela, ki se ponaša z izjemno gostoto gradov in dvorcev. Na njenem ozemlju je bilo zgrajenih več kot 920 grajskih stavb, med njimi gradovi, utrdbe, dvorci, graščine in stolpi. Od teh je bilo 329 opredeljenih kot gradovi, kar predstavlja približno 36,5 % vseh stavb. Njihovo stanje je raznoliko: 90 gradov je ohranjenih, 99 jih je v razvalinah, 35 je skromnih razvalin, 67 jih je ohranjenih le v sledovih, medtem ko je 38 objektov popolnoma izginilo.
Zgodovinski razlogi za izjemno število gradov
Razlog za tako veliko število gradov na območju današnje Slovenije je zgodovinsko in geografsko pogojen. Slovenija je bila stoletja del Svetega rimskega cesarstva, kasneje Habsburške monarhije, in je ležala na meji med različnimi vplivnimi silami – med germanskim, romanskim in osmanskim svetom. Gradovi so bili zgrajeni kot obrambne utrdbe, fevdalne rezidence in simboli moči plemstva.
V obdobju turških vpadov so gradovi služili kot zatočišča za prebivalstvo, v mirnejših časih pa kot središča uprave, kulture in gospodarstva. Poleg gradov so kot utrdbe v tem času pomembno vlogo imeli tudi tabori oziroma obzidane cerkve. V posebnem poglavju projekta so dokumentirane tudi značilne slovenske cerkve.
MojaSlovenija.si – Digitalno oživljanje dediščine
V sodobnem času se pomen gradov ne meri več le v njihovi obrambni funkciji, temveč v kulturni, zgodovinski in identitetni vrednosti. Tu nastopi projekt MojaSlovenija.si, ki s pomočjo fotografij, panoramskih posnetkov, 3D-modelov in interaktivnih predstavitev omogoča vizualno oživljanje teh objektov.
Od rimskih utrdb do 20. stoletja
Posebna pozornost je namenjena tudi utrdbam iz rimskih časov (Claustra Alpium Iuliarum) ter obrambnim zgradbam iz obdobja Prve svetovne vojne.
Avtor: Boštjan Burger
