Bogojina je gručasto naselje na južnih obronkih Goričkega. Kraj je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1208, trške pravice pa je pridobil 1688. V Bogojini stoji ena najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem: župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda (1925-56). Značilnost cerkve je, da objema apsido stare romanske cerkve iz 14. stoletja. Vstop v novo cerkev je tako preko ohranjenega vhodnega dela stare cerkve. Nova cerkev ima zvonik z okroglim tlorisom.
Ta cerkev je bila sezidana v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika (1872 - 1957), ko je bil župnik v Bogojini Ivan Baša (1875 - 1931).
Popolnoma je ohranjena stara cerkev iz XIV. stoletja. Nad njo je kor nove cerkve. Stebri, oltarja, krstilnik, prižnica in obhajilna miza so iz marmorja iz Podpeči pri Ljubljani. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovec in Bogojine. Kip Kristusa na pročelju cerkve in kip sv. Jožefa na stranskem oltarju je delo kiparja Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjem in Križev pot sta delo akad. slikarja Janeza Mežana.
Zunaj je bila cerkev na novo prebeljena leta 1999, notranjščina cerkve pa leta 1998. Akademik France Stele piše o tej cerkvi, da jo smemo prištevati k najpomembnejšim in najzanimivejšim arhitekturam svoje domovine.