Mojstrana je gručasto naselje na nadmorski višini 661 m v občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini. Naselje se nahaja pod cesto Jesenice - Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Triglavska Bistrica. Ob potoku Triglavska Bistrica se proti jugozahodu v Triglavski narodni park odpira ledeniška dolina Vrata. K naselju spadajo zaselki Šraj, Ros in Peričnik.
Razvoj naselja je povezan s fužinarstvom in nahajališči železove rude v bližini, pa tudi s cementarno, ki je propadla po prvi svetovni vojni. Danes se prebivalci ukvarjajo z živinorejo, povezano s poletnim planinskim pašništvom, ter z delom v domači kovinski, lesni in tekstilni industriji. Pomemben je turizem, saj je Mojstrana osrednje izhodišče za vzpone v Julijce in Karavanke.
Ogleda vredne zanimivosti so cerkev sv. Klemena iz 17. stoletja, orjaški vaški oreh z obsegom 470 cm, park Triglavski gaj, Šmercova hiša ter visoka slapova Spodnji in Zgornji Peričnik v dolini Vrat. Slovenski planinski muzej, odprt leta 2010, nudi vpogled v bogato zgodovino slovenskega gorništva in alpinizma.
Zgodovinske hiše in trgi
Trg Olimpijcev je posvečen številnim olimpijcem iz Mojstrane in okolice. Zgrajen leta 2016, predstavlja družabno središče vasi. Mruščeva hiša je rojstni kraj čebelarja Mihaela Ambrožiča, ki je kranjsko sivko ponesel v svet. Šmercova hiša iz leta 1778 pa s svojo fresko Višarske Marije priča o nekdanji gostilni za romarje, kjer naj bi Julius Kugy in Rudolf Baumbach snovala svoje literarne umetnine.
Aktivnosti v okolici
Nad vasjo v ostenju Grančišča potekata dve zavarovani plezalni poti (ferati) različnih težavnosti: lažja Aljaževa pot in težja Pot mojstranških vever’c. Obe nudita izjemen razgled na Zgornjesavsko dolino in Julijce.
Literatura: Statistični urad RS; Register kulturne dediščine; M. Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen.