Kamniško-Savinjske Alpe

Sveti Primož (826)

virtualna ekskurzija 360°

Sv. Primož nad Kamnikom leži v Kamniško-Savinjskih Alpah na nadmorski višini 826 m. Hribi in gore v tej regiji so pretežno sestavljeni iz apnenca, kar daje pokrajini značilen skalnat videz. Do Sv. Primoža je mogoče priti iz več različnih smeri, najbolj priljubljena pot pa vodi iz doline Kamniške Bistrice. Na vzpetini nad Svetim Primožem se nahaja cerkvica sv. Petra.

DOSTOP: Od Kamnika proti Kamniški Bistrici (5 km po cesti do Stahovice). Od Stahovice do sv. Primoža je 3 km poti in 420 m vzpona. Mimo cerkve sv. Primoža vodi tudi planinska pot na Veliko planino.

Sv. Primož nad Kamnikom in cerkvica sv. Petra imata dolgoletno tradicijo kot romarski destinaciji. Romarji so ta kraj obiskovali že od srednjega veka, da bi se poklonili svetima Primožu in Felicijanu, ki sta bila zgodnje krščanska mučenca. Romarji so verjeli, da molitve pri cerkvi Svetega Primoža lahko prinesejo božjo milost in zdravje, kar je pripomoglo k ohranjanju tega kraja kot duhovnega središča. Cerkvica sv. Petra, ki se nahaja na vzpetini nad Svetim Primožem, pa je dodatno romarsko postajališče.

Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom ima bogato zgodovino, ki sega v 15. stoletje. Prvotna cerkev je bila verjetno zgrajena v romanskem slogu, vendar so jo kasneje večkrat obnovili in predelali v gotskem in baročnem slogu. Ena izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov v zvezi s cerkvijo je bila bitka pri Kamniku leta 1515, ko so kmetje uporniki zavzeli cerkev in jo uporabljali kot utrdbo.

Cerkvica sv. Petra, ki se nahaja na vzpetini nad sv. Primožem, je bila zgrajena v zadnji tretjini 15. stoletja. Nekateri strokovnjaki, kot je Emilijan Cevc, menijo, da ima cerkev lahko še romanske korenine. Stavba ima en majhen zvonik in tristrano zaključen prezbiterij s talnim zidcem, ki ima rebrast obok s kamnoseškimi elementi iz druge polovice 15. stoletja1. Pravokotno ladjo, ki je brez talnega zidca, pokriva raven, lesen, poznogotsko poslikan strop iz obdobja 1470–1480, najstarejši in najlepši primerek te vrste v Sloveniji. Cerkev se ponaša s tremi zlatimi oltarji iz 17. stoletja.

Cerkev sv. Primoža je lep primer slovenske sakralne arhitekture, ki združuje različne slogovne elemente. Glavni arhitekturni elementi vključujejo gotski prezbiterij, baročno ladjo in romansko zvonik. Notranjost cerkve je bogato okrašena s freskami, ki prikazujejo prizore iz življenja svetnikov in svetopisemske motive. Cerkvica sv. Petra na vzpetini nad sv. Primožem je manjša, vendar prav tako arhitekturno zanimiva. Ima preprosto notranjost, ki obiskovalcem omogoča meditacijo in refleksijo.

Freske v cerkvi sv. Primoža so eden izmed najpomembnejših umetniških zakladov tega območja. Najstarejše freske so iz 15. stoletja in prikazujejo svetnike Primoža in Felicijana, pa tudi druge svetopisemske prizore. Freske so delo neznanih lokalnih umetnikov, ki so sledili srednjeveškim tradicijam slikanja. Barvna paleta in detajli fresk so dobro ohranjeni, kar obiskovalcem omogoča vpogled v umetniške dosežke preteklih obdobij. Cerkvica sv. Petra nima toliko fresk, vendar njena preprosta notranjost ponuja mir in tišino za duhovno razmišljanje.

Viri:
Gotika v Sloveniji. Ljubljana: Narodna galerija. 1995.
Zupancic, B. (2010). "Cerkev Sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom." Kamniški zbornik, 42, 123-137.
Petrič, F. (2008). Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina.
Enciklopedija Slovenije, zv. 12. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1987–2002.