Kokrsko sedlo, 1793 metrov visoko, leži med Kalško goro na južni strani ter grebenom Grintovca z Dolgimi stenami na severu. To je izrazit prehod med dvema povsem različnima gorskima dolinama – gozdnato, senčno Kamniško Bistrico in bolj odprto, kmetijsko zaznamovano dolino Kokre. Sedlo je naravna vrata v osrčje Kamniško‑Savinjskih Alp, od koder se razpira pogled na severne stene Kočne in Grintovca ter na široka pobočja Kalške gore. Zaradi svoje lege je že dolgo pomembno izhodišče za vzpone na okoliške vrhove, med njimi Grintovec, Skuto, Kočno in Kalško goro.

Leta 1897 je bila na sedlu postavljena prva planinska koča, kar kaže, da je bil ta prehod zgodaj vpet v razvoj slovenskega gorništva. Današnja Cojzova koča, ki jo upravlja Planinsko društvo Kamnik, je bila temeljito prenovljena leta 1988. S 17 sobami in 105 posteljami, dodatnimi skupnimi ležišči za 30 oseb ter zimsko sobo z 12 ležišči spada med večje postojanke v tem delu Alp. Zaradi svoje odprtosti in lege na razpotju poti je pogosto živahna, hkrati pa ostaja pomembna točka slovenske alpinistične zgodovine.

Dostop iz Kamniške Bistrice se začne pri približno 600 metrih nadmorske višine. Pot se najprej vzpenja skozi gozd, nato preide v bolj odprt svet pod Kalško goro in se po strmejših pobočjih povzpne do sedla; za vzpon so potrebne približno tri ure in pol. Drugi pristop vodi iz doline Kokre mimo kmetije Suhadolnik, kjer je izhodišče na okoli 900 metrih. Ta pot je krajša in bolj neposredna, saj do koče vodi v približno dveh urah.

Kokrsko sedlo je tako prostor, kjer se stikajo naravne poti, zgodovina planinstva in razgledi, ki zaznamujejo Kamniško‑Savinjske Alpe. Zaradi svoje lege in dostopnosti ostaja ena najbolj prepoznavnih točk v tem delu gorstva.