Kalce - ostaline Mihove domačije iz 17. stoletja ob Tržaški cesti. Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije je leta 2001 razglasil Mihovo domačijo za spomenik državnega pomena. Lokacija je bila s prostorskimi slikami dokumentirana maja 2008, marca 2010 se je stavba podrla…

“Enota ima zaradi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena: Mihova domačija iz 17. stoletja sodi med najstarejše, trdne kmečke in še ohranjene furmanske postojanke, ki so doživele svoj razvojni vrh v logaškem prostoru. Predstavlja prostorsko zaokrožen in vsebinsko celoviti, vzorčni primer življenja, dela in načina gradnje v jugozahodnem delu Logaške kotline.” (Uradni list RS, št. 26/2001)

Varstveni režim za Mihovo domačijo:

  • varovanje kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
  • ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne gradbene substance,
  • podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte na domačiji, v stanovanjski in v gospodarskih stavbah ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
  • omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Vplivno območje spomenika:

  • odrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo,
  • znotraj vplivnega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem.

Namen zavarovanja:

  • ohranitev kulturnih, arhitekturnih, etnoloških in zgodovinskih vrednot spomenika,
  • povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika,
  • predstavitev kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
  • spodbujanje učno – predstavitvenega in znanstvenoraziskovalnega dela.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in soglasje zavoda.

Pristojni organ mora izdati lastnikom odločbo o varstvu, ki določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika ter dostopnost javnosti. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. Nadzor opravlja Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.